Boris Dolamič in njegovi najožji sodelavci iz Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) ter hčerinskih družb so padli pod drobnogled Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).

Utaje DDV prek slamnatih podjetij: najpogosteje jih je zdaj zaslediti v trgovini z računalniškimi komponentami, mobilnimi telefoni in drugo elektronsko opremo ter z jahtami; pogosteje kot v Sloveniji jih je najti v drugih državah EU. Na drugi strani se je zaradi spremenjenih okoliščin za goljufije DDV predvsem v gradbeništvu, pri nepremičninah in odpadnih surovinah število utaj močno zmanjšalo.

Povprečno slovensko podjetje je lani ustvarilo 32.883 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega; belokranjska podjetja so ustvarila 27.866 evrov dodane vrednosti, povprečno podjetje v jugovzhodni Sloveniji pa 44 tisoč evrov, povprečno slovensko podjetje pa 32.883 evrov. Še pred petimi leti so bila belokranjska podjetja bistveno boljša od slovenskega povprečja.

Kako se izogniti temu, da bi postali del verige utajevalcev davka? Praksa kaže, da so davčni zavezanci priporočila za večino slamnatih družb pridobili zunaj poslovnih prostorov, kjer so se nato tudi dogovorili za sodelovanje, a to pomeni tudi, da niso mogli preveriti, ali podjetje resnično posluje.

Od leta 2008 so bile sprejete nekatere dopolnitve zakonodaje, ki so pomembno pripomogle k zmanjševanju davčnih utaj oziroma odkrivanju utaj DDV prek slamnatih podjetij. Poleg tega pa imajo v zadnjih letih precej hitrejšo izmenjavo podatkov o transakcijah v EU, k boljšemu stanju je pripomogla tudi uvedba sistema zavarovanja zahtevka za vračilo DDV v posebnih primerih; mehanizma obrnjene davčne obveznosti v določenih gospodarskih dejavnostih in sistema solidarne odgovornosti za plačilo DDV...